Kako pride do motenj osebnosti

Motnja osebnosti ne nastane naenkrat, ampak sčasoma. Sestavljena je iz serije dogodkov in situacij, ki so se globoko usidrale v našem nezavednem delu osebnosti, se med sabo povezale in v najrazličnejših oblikah začele pošiljati impulze v zavest in s tem vplivati na naš odnos do sebe in obnašanje do okolice. Da bi razumeli nastanek določenega obnašanja, se moramo povrniti v sam začetek življenja. Dobro je poznati Freudovo in Jungovo teorijo osebnostnega razvoja, saj tako spoznamo osnovne smernice pravil delovanja psihičnega dela našega telesa.

Motivi

Motivi so stanja živčnega vzburjanja, ki opozarjajo na obstoj potreb, da se sproži aktivnost za njihovo zadovoljitev. Vsak motiv je sestavljen iz komponent : vsebine, čustva in motorično siljenje, ki pa med sabo niso enakovredno zastopane. Oblikovanje motivov je ključnega pomena za razvoj osebnosti, saj je pravzaprav usklajevanje življenskih potreb in življenskih zmožnosti v veliki meri odločilno za bodoče doživljanje in ravnanje. Med uresničevanjem in zadovoljevanjem motivov pride do ovir, ki so lahko zunanjega (fizične ovire) ali notranjega tipa (konfliktnost motivov). V sledi napisanega se razvije zavrtost. Motivi, ovirani zaradi trenja in tekmovalnosti z drugimi motivi, povzročijo konflikt in s tem napetost in neprijetna čustvena stanja. Najboljši način za preprečevanje trenj je zavestno odpovedovanje motivom, ali pa določevanje vrstnega reda izpolnjevanja motivov, ali enostavneje: naučiti se moramo upravljati z motivi. Če nam to ne uspe, potem motiv, ki je zavrnjen ali odrinjen, potisnemo v podzavest, od koder še vedno terja svojo zadovoljitev preko vplivanja na delovanje osebnosti, ki ni več dostopno zavestnemu usmerjanju. Odrinjanje motivov v podzavest je posledica čustev, največkrat čustva bojazni. Odrinjanje se začne v zgodnjem otroštvu, kjer vsaka stopnja razvoja osebe prinaša nove vsebine, nova odkritja in formiranje osebnosti. Način doživljanja otroštva je zelo pomemben oziroma ključen, saj lahko primerjamo psiho otroka z novim računalnikom ali z nepopisanim listom papirja. Vse se lahko vpiše in napiše, izbriše brez posledic pa ne več. Vloga staršev pri vzgoji otroka je najpomembnejši faktor v celotnem sistemu. Če so starši nestrpni do otroka, ga zavračajo in kaznujejo na način, ki v otroku povzroča strah pred okolico, bo v dobi odraščanja poleg strahu pred okolico razvil tudi strah pred lastnimi motivi, ki ga lahko spravljajo v neprijetnosti. Otrok z neugodnimi življenskimi izkušnjami je oškodovan v osebnostnem razvoju. Tako pride do zavrtosti, ki so posledica neizraženih motivov.

Otrok mora razviti pravilen odnos do:

1. okolice (intencionalna usmerjenost),
2. sposobnost težnje po osvajanju in pridobivanju (kaptativna težnjo),
3. sposobnost in pravilno mero težnje po posedovanju in ohranjanju vsega, kar ima neko vrednost za posameznika (retentivna težnja),
4. sposobnost uveljavljanja, priznanja in obvladovanja (agresivnostna težnjo),
5. sposobnost čustvovanja (erotična težnjo).

Če otrok na enemu izmed navedenih področij doživi ponavljajoče negativne izkušnje, se pojavi zavrtost. Takrat začne odrivati motive v nezavedni del in tako motiv ni več zavesten, torej mu manjka vsebina. Zavrtost je tako stanje, ko se človek ne more polno zavedati motiva in čuti v sebi le nejasno siljenje in nemir. In prav zaradi zavrtosti je moteno človekovo udejstvovanje na področjih, kjer je doživljal ponavljajoče negativne izkušnje.

Tako lahko pride do:

1. Intencionalne zavrtosti – pomanjkljivo čustveno izražanje z obdajajočim svetom
2. Kaptativne zavrtosti – neznanje izražanja svojih želja
3. Retentivne zavrtosti – nesposobnost lastne obrambe, ko so postavljene zahteve iz okolice
4. Agresivne zavrtosti – nesposobnost spontanega in samoiniciativnega udejstvovanja
5. Erotične zavrtosti – nezmožnost sprejemanja seksualnih impulzov in nesposobnost sprejemanja lastne seksualne vloge v življenju

Motiv se nikoli v celoti ne zavre. Vedno ostane ohranjen del motiva in predstavlja dinamično silo in tako daljnosežno usmerja življenje človeka z moteno osebnostjo. Tako se v dobi zrelosti na račun doživljajev v otroštvu lahko razvijejo »napake« v obnašanju. Dejstvo je, da nihče ni vzgojen idealno. Vsaka družina ima svoje probleme, ki jih ne izpostavlja v javnosti, ampak jih skrbno skriva za štirimi zidovi zasebnosti. Mnogokrat problemi oplazijo tudi otroke v družini, saj so del ožje skupnosti. Kako so torej razvidne in izražene motnje razvoja otroka, ko odraste in postane zrela osebnost?

Vir napisan v drugem delu.

Vedeževanje in svetovanje ZENUS           info@zenus.si

Partnerji: vedeževanje vedeževanje svetovanje vedeževanje odvajanje od kajenja horoskop pomen imen horoskop horoskop vedeževanje