|
Vsi, ki se ukvarjajo s terapijami
reševanja fobij, se poslužujejo raznoraznih tehnik, ki pa imajo vse
skupni imenovalec: Človek s problemom fobije se mora prej ali slej
soočiti z izvorom strahu, ki mu predstavlja problem. Predlaganih
načinov je več: konfrontacija na imaginarnem nivoju, kontrolirana
konfrontacija v realnosti, marsikdo predlaga celo zdravila.
-
Psihoanalitičen pristop – Cilj
psihoterapije je pripeljati nezavedni konflikt na plano, ga
osvetliti posamezniku in analizirati, kaj to njemu pomeni.
Psihoanalitična tehnika vključuje svobodno besedno asociacijo,
analizo sanj in analizo odnosa med človekom in terapevtom.
Terapevt lahko svetuje in pomaga posamezniku tako, da mu
svetuje, kako naj se obnaša, ko pride do fobične situacije in
kako naj poizkuša odreagirati kontrolirano in s tem zmanjšati
morebitno paniko, ki nastane. Posameznik s fobijo se po
zaključeni terapiji sicer dobro počuti, občutno se zmanjša
anksioznost, vendar fobični simptomi mnogokrat ostanejo.
-
Vedenjska terapija – Posameznik se
mora naučiti mišičnega sproščanja. Obenem na list papirja napiše
po jakostni lestvici vse možne situacije, ki se pojavljajo kot
elementi strahu, ko pride do fobične reakcije. Nato takega
posameznika prosimo, da si čim bolj živo zamisli situacijo, ki
jo je zapisal kot zadnjo, torej kot najšibkejši impulz, ki
razvija dotični strah, ki ga posameznik ima. Obenem se ob močni
misli na situacijo tudi sprošča, kot smo mu to svetovali na
začetku. Medtem, ko si močno zamišlja situacijo, se počuti
komfortnega in tako lahko pride do oslabitve povezave strahu z
občutki anksioznosti. Ko se tako začne počutiti bolje in manj
anksiozno, se lahko pomakne po zapisani listi navzgor, torej k
naslednji situaciji, ki je močnejša od te, ki jo je sedaj
obdeloval. Tako se počasi premika navzgor po listi k vedno
močnejšim občutkom in vedno težjim in dolgotrajnejšim
vizualizacijam. Mnogi terapevti so ob tem ugotovili, da je uspeh
take terapije predvsem odvisen od kvalitete vizualizacije, po
drugi strani pa obstaja prepad med fantazijo in realnostjo, ki
avtomatsko pomeni le delni uspeh te vrste terapije.
-
Namerna izpostava fobičnemu
objektu – Če se posameznik izogiba situaciji, ki vodi v možnost
občutka fobije, se je nikoli ne bo »rešil«, ampak kvečjemu se bo
strah pred tem ali onim še povečal. Zato je cilj terapije
izpostaviti posameznika objektu ali situaciji, ki se je fobično
boji. To seveda poteka postopoma. Terapevt natančno spremlja
proces približevanja in vedno je v pripravljenosti, da v
trenutku prekine postopek, če zazna, da lahko pride do
komplikacije. Posameznike, ki se podvržejo taki terapiji, se
tako izpostavlja vedno dlje in vedno bliže fobični situaciji
vse, dokler anksioznost ne popusti.
-
Naj omenimo še zdravljenje z
zdravili. Nekdo zdravljenje fobij s tabletami sprejema, nekdo
zavrača. Moje osebno mnenje je, da tablete ne iščejo izvora
fobije, ampak zdravijo posledice. Nemogoče je namreč s tabletami
čistiti konflikte na psihični ravni. Toda ljudje smo ljudje..vse
bi naredili, da nam ne bi bilo potrebno ničesar narediti za
urejanje naše bogate in razvejane psihe. Raje pogoltnemo
tabletko in tako se strah ali impulz spet potisne nazaj v
nezavedno, kjer se le še »oplemeniti« in kasneje se še močnejše
pojavi kot problem.
-
Obstaja še nekaj tehnik, ki so
vsaka po svoje zanimive in vredne preizkušanja, saj je vsak
posameznik dovzeten za različne rešitve.
Če bi radi preizkusili naš sistem
reševanja fobij, pokličite na telefonsko številko 031 591 302 ali
pošljite mail na info@zenus.si
ter se dogovorite za terapijo. |