Članki

Vedeževanje in svetovanje ZENUS - Za tiste, ki jim je vedeževanje in svetovanje v veliko pomoč

ČLANKI     DOMOV

 

Problemi sodobne psihoanalize

 

Psihoterapija je zdravljenje duševnosti s psihološkimi metodami, katere Freud je ustanovitelj (psihični simptomi pojasnjeni z nekaterimi potlačenimi nagoni). Drugače pa je pojem sprejet kot znanstvena obravnava psihe in povzeto iz medicinske psihologije. Na splošno pa je vse skupaj debata o analitični psihologiji.

Terapijo pri psihoanalizi ločimo na štiri faze:

1.      PRIZNANJE (izpoved, spoved)

2.      RAZLAGA

3.      VZGOJA

4.      TRANSORMACIJA

 

1.      PRIZNANJE

To je začetek vsake analitične terapije. Izpoved in spoved sta dva različna pojma.

a.)     SPOVED – Takoj, ko je človek dojel idejo greha, se je zatekel k prikrivanju. Pojavi se skrivnost, ki človeka oddaljuje od skupnosti. Zasebna skrivnost ima uničevalski učinek. Skrivnosti se lahko zavedamo ali pa ne. Če se skrivnosti ne zavedamo, jo skrivamo celo pred samim seboj. Skrivnost zaživi lastno življenje v nezavednem. Ta nezavedna vsebina ni enaka vsebinam, ki jih zavedno zavrže kot neuporabno stvar. Skrivnost počasi leze iz globin nezavednega, se približuje pragu zavestnega in začne vplivati na zavestno. To so spodrsljaji v govorjenju, pisanju,…..; bolj nevaren vpliv pa je lahko npr. občutek za samomorilsko nagnjenje.

b.)     ZATAJEVANJE – Ponavadi se zatajuje čustva. Mnogokrat jih skrivamo celo pred sabo. Moški so tu pravi mojstri (npr. ne jokajo). Zatajimo čustva, ki jih ne želimo izraziti. Taka čustva nas potem izolirajo od okolice in motijo enako kot skrivnosti. Pride do nekakega vakuma (ker nekaj manjka) in potem nastane neznosno stanje zaradi navidezne harmonije. Varovanje skrivnosti in zatajevanje čustev nas prej ali slej kaznuje z boleznijo.

Včasih je bila KATARZA – očiščenje. Pacienta se je spravilo v meditacijo, v stik s svojim nezavednim. S tem so dosegli, da se je človek obrnil vase – da zazna svojo temno plat. To je mnogokrat boleče. Cilj katarze je priznanje skrivnosti v srcu in dejanska sprostitev zatajevanih čustev.

 

2.      RAZLAGA

Ko se človek izpove ali pa ko se končno izpove, je potrebno nadaljevati. Med zdravnikom in pacientom se splete neka vez. In če se ta povezanost ta trenutek prekine, se lahko prejšnje stanje povrne. Dejansko bi lahko pacienta po izpovedi izpustili kot ozdravljenega, pa ni tako. Pride namreč do fiksacije, ko se pacient tako naveže na zdravnika – terapevta, da prevzame terapevt vlogo očeta. Temu se reče transferenca, ki jo povzročajo nezavedne fantazije incestnega značaja.

 

·        Metoda katarze povrne egu vsebine, ki so dostopne zavesti in so normalno njen del.

·        Urejanje transference pa spravi na površje vsebine, ki so zaradi svoje narave komaj dostopne zavesti.

 

Obstajajo tudi ljudje, ki se na zdravnika ne vežejo ampak se vežejo na svoje nezavedno. Tako se ujamejo v svoje nezavedno, v pajkovo mrežo. V človeku se pojavijo fantazije, na katere se naslanja. Terapevt to vidi in pristopiti mora analitično s pomočjo sanj. Pacient se pri razlagi – fiksaciji  zave kako nezdrav je njegov položaj oz. njegov odnos do zdravnika. Pacient bo potegnil moralne sklepe pri sebi. Moralno prilagajanje in strpnost do lastnih slabosti bosta postala vodilno moralno načelo. Posledično se bo odvrnil od nezavednega kot vira šibkosti in polja skušnjav kot polja porazov. 

 

3.      VZGOJA

Človeka – pacienta  je potrebno sedaj speljati na nove tirnice. Potrebno je postaviti nove navade, ki zamenjajo stare. Za to pa je potrebna vzgoja. Vsaka faza izgleda dokončana a ni tako. Če se zdi, da smo z izpovedjo dosegli cilj, kjer je vse znano in so vsi strahovi pregnani. Nato smo v fazi razlage spet prepričani da vemo, kako je do težave prišlo. Na dan se izkopajo spomini iz otroštva, transferenca je fantazija o vrnitvi v družinsko situacijo. In potem nastane faza vzgoja, ki nam pove, da se nobeno izkrivljeno drevo ne more čez noč izravnati. Nobena psihična vrednost ne more izginiti, ne da bi jo nadomestila kaka druga enake intenzitete.

 

4.      TRANSFORMACIJA

Nalogo ima, da poteši nepotešeno potrebo. Ugotoviti moramo, katere so tiste psihične potrebe oz. kaj je tisto, kar je dlje od želje biti povprečen socialno prilagojen orientiran človek. Potrebno je doseči še zadovoljstvo pacienta. Zadovoljstvo pa dosežemo samo takrat, ko se nadejamo k stvarem, ki jih nimamo.

Pomembno je sledeče: Zdravnik se mora problema zavedati in ga tudi občutiti. Spustiti se mora na nivo pacienta in zajet mora biti v vse štiri faze enako kot pacient. Terapevt mora biti dovzeten za vse vplive v terapiji. Terapevt mora uporabiti isto metodo tudi na sebi. Obenem mora paziti, da ga pacient ne nadvlada. Pacient mora biti zelo blizu in hkrati zelo daleč (šah primer).

Nazaj

Vedeževanje in svetovanje ZENUS           info@zenus.si

Partnerji: vedeževanje vedeževanje svetovanje vedeževanje odvajanje od kajenja horoskop pomen imen horoskop horoskop vedeževanje